Svet pozdravov in dobrih želja.
Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko.
Avtorica besedila: Jelena Sitar.
Avtor glasbe: Igor Cvetko.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Dober večer, otroci.
Na svetu je veliko hiš.
So iz opeke, iz lesa, iz kamna, iz blata, iz naša je iz papirja.
V njej stanujejo babica iz papirja, mama, očka in deklica iz papirja.
Aha.
in kužek.
Tudi ta je iz papirja.
Vsako jutro vzide papirnato sonce in prebudi stanovalce papirnate hiše.
Najprej zazeha očka, potem mama, potem babica,
potem deklica in nazadnje kuža.
Drug drugemu voščijo dobro jutro.
Očka mami. Dobro jutro.
Mama babici, dobro jutro.
Babica deklici. Dobro jutro.
Deklica kušku. Dobro jutro.
Potem pojejo zajtrk iz papirja, si umijejo papirnate zobe in hitijo vsak po svojih papirnatih opravkih.
Očka mami, lep dan.
Mama babici, lep dan.
Babica deklici. Lep dan.
Deklica kušku, lep dan.
Ko je papirnato sonce prav na vrhu papirnatega neba, se zberejo pri kosilu.
Očka mami, dober tek.
Mama babici, dober tek.
Babica deklici, dober tek.
Deklica kušku, dober tek.
Zdaj očka z mamo poklepeta ob kavi.
Babica bere knjigo.
Teklica pa napiše domačo nalogo in se igra s kuškom.
Potem spet vsak najde svoje delo.
Papirnato sonce pripotuje na drugi konec neba in počaka, da se na nasprotni strani papirnatega svoda prikaže papirnata luna.
Potem zazeha in gre spat.
Očka mami lahko no Noč.
Mama babici, lahko noč.
Babica deklici. Lahko noč.
Deklica kušku. Lahko noč.
Vsi zlezejo v papirnate posteljice in sanjajo papirnate sanje, dokler jih spet ne prebudi papirnato sonce.
Tako je dan za dnem v papirnati hišici.
Ob sobotah skupaj pospravijo hišico in ob nedeljah gredo na izlet.
Spomladi okrog hišice zrastejo papirnate rožice, babičine.
Poleti pred papirnato hišico dozorijo češnje.
Jeseni sonce vse večkrat prekrijejo papirnati oblaki.
Pozimi na streho papirnate hišice sneži.
Očka mami. Srečno novo leto.
Mama babici. Srečno novo leto.
Babica deklici. Srečno novo leto.
Deklica kušku. Srečno novo leto.
Zbrani so okrog okrašene papirnate smrečice in odvijajo darilca.
Vsako papirnato leto drugačna.
Za praznikom pride spet čisto navaden dan.
Zjutraj papirnato sonce prebudi prebivalce papirnate hišice.
Najprej zazeha očka, potem mama, potem
očka mami. Dobro jutro.
Mama babici, dobro jutro.
Babica pa se ne oglasi.
Najbrž ni slišala papirnate budilke.
Deklica kušku. Dobro jutro.
Ko sedejo k zajtrku, babice ni k mizi.
Ne bo več sedela na svojem stolu.
Še bo z njimi pravijo, toda ne na svojem stolu.
In nič ne teče kot zmeraj.
Ne lep dan, ne dober tek, ne lahkoo noč.
Papirnata žalost je v papirnati hišici.
Ker sonca ne spustijo vanjo, v hišici ne vedo, kdaj naj si zaželijo dobro jutro, lep dan, dober tek, lahko noč.
Niti tega ne opazijo, kdaj so okrog papirnate hišice zrasle papirnate cvetlice, babičine.
Papirnato sonce pa se odloči, da to jutro vstopi v hišico kar brez dovoljenja.
Sonce očetu, dobro jutro.
OČe mami. Dobro jutro.
Mama babici, dobro jutro.
Babičine rože deklici.
Dobro, dobro jutro.
Deklica kušku. Dobro jutro.
Iz hišice se spet sliši.
Lep dan, dober tek, lahko noč in srečno novo leto.
Babica, ki zdaj ni več iz papirja, jih s krivoma zadovoljna opazuje.
Njene rože to vedo.
Zato še posebej lepo cvetijo.